Ko sem bila majhna, sem zelo rada tekla s svojo babico. Obedve sva imele ta hobi, da so se konstantno prijavljale na različne maratone, kjer sva lahko skupaj tekle in nabirale kilometre. Ta šport mi je bil res zelo všeč, a bolj ko sem odraščala, bolj me je začelo boleti koleno. Nisem vedela, kaj točno se dogaja z mano, saj sem bila še zelo mlada in si nisem morala predstavljati kakršnih koli bolečin pri teh letih. Enostavno sem si mislila da sem premlada, da bi imela kakršnekoli poškodbe ali bolečine v sklepih, saj to imajo po navadi starejši ljudje.
Ko je bolečina začela res naraščati je prišlo do te meje, da nisem morala več teči. Bila sem že polnoletna in nisem vedela točno, kaj se dogaja. Vprašala sem mamo, kaj bi se lahko dogajalo, saj sem res zelo mlada in do neke bolezni res ni moralo priti. Mama mi je rekla da naj grem k zdravniku in da mi bo on lahko kako pojasnil zadevo. Ko sem prišla do zdravnika mi je takoj povedal, da gre za artrozo kolena. Artroza kolena je nekaj, za kar sem prvič slišala in res mi ni bilo jasno, kako je lahko do tega prišlo. Sam me je seveda vprašal, če sem se, kaj je ukvarjala s športom v zadnjih nekaj letih in sem seveda povedala, da že od malih nog tečem. Rekla mi je, da je po vsej verjetnosti artroza kolena nastala ravno zaradi tega, saj lahko velikokrat to povzroči šport.
Tega odgovora se definitivno nisem veselila in ravno zato sem ga vprašala, kaj lahko delam. Rekel mi je, da je artroza kolena nekaj, kar načeloma lahko pozdravim sama s tem, da dam kolenu tudi priložnost, da si odpočije ter da gledam na svojo prehrano. Predvsem pa, da med tekom dam na nogo kakšno opornico ali kaj podobnega. Kasneje sem seveda ugotovila, da obstajajo tudi protibolečinske tablete, ki sem si jih potem tudi kupila. Vse to skupaj mi je nekako pomagalo do te meje, da sem lahko spet začela teči, čeprav nisem morala več teči na daljše relacije. Prepričana sem, da bom našla še kakšen šport, kjer to ne bo problem in da bom lahko še naprej ostala aktivna.