Letos sem se odločila, da za dan mučenikov ne presenetim samo mojega moža, vendar bom presenetila tudi moja dva sina. Sedaj sta že velika in tudi onadva lahko praznujeta dan mučenikov. Tako sem že en dan prej šla v trgovino in kupila vse potrebno. Hotela sem jim narediti bogat zajtrk z hrano, ki je ne jedo vsak dan. Tako sem kupila posebno sadje, zelenjavo, kruh in jogurte, ki jih še niso jedli.
Zjutraj sem se prebudila prej in jim pripravila dober in poseben zajtrk. Seveda nisem pozabila na vejico iz bodic, da jih spomni, kako so včasih bogi. Ko je bil zajtk pripravljen, sem jih vse prebudila. Že to ni bilo ok, ker je bil vikend in so hoteli spati dlje. Seveda sem jih prebudila, da sem jih malo razjezila, to je bil tudi moj namen.
Ko pa so končno prišli v kuhinjo in videli zajtrk, so mi zgodnje prebujanje oprostili. Sledila je druga misija in to zajtrk s hrano, ki jim je bila tuja. Kako lepo jih je bilo gledati, ko so okušali različno hrano. To je bil res lep dan. Že dolgo nismo imeli tako lepega in posebnega zajtrka tako zgodaj in vsi skupaj. To bi lahko postal naš ritual. Vendar se zavedam, da to skoraj ni mogoče, ker se sina zjutraj vedno prebudita zadnje minute predenj gresta iz hiše.
Ker imam pri hiši 3 moške se še kako zavedam, da sem jaz tista, ki jim bom še naprej za dan mučenikov presenečala, tako ali drugače. Mogoče drugo leto naredim nekaj drugega. Nikoli ne bodo vedeli, kaj si bom zamislila. Glavno je to, da jih presenetim. …